Biografija




Miran Stanovnik, " poščavski lisjak"


Pravijo mu "puščavski lisjak". To ime je pred njim nosil nemški general in vojskovodja Ervin Rommel, ki je med drugo svetovno vojno s svojimi tanki podil zaveznike po puščavah Severne Afrike (pozneje so zavezniki podili njega). Miran si z Rommlom deli kar nekaj strasti: dirka, puščava, izzivi... Oba sta tudi vojaka, še več, častnika in ponos svoji vojski. Nekdo je nekoč zapisal, da je z Miranom Stanovnikom tudi Slovenija prispevala svoj lonček k dirkanju z motocikli. Lonček, ki je z njegovim letošnjim že 12. nastopom na reliju Dakar postal že kar velik lonec. Za to pa je zaslužen le in samo Miran Stanovnik, Puščavski lisjak.


Življenjska pot


Rodil se je 1. avgusta 1964 v Ljubljani, že vse življenje pa stanuje na Logu pri Brezovici, simpatični vasi med Vrhniko in Ljubljano. Že kot otrok sem bil nemiren, se spominja Miran. Podeželje daje pač neslutene možnosti lahke adrenalinske zabave, ki je v mestu ne moreš najti. Indijanci, kavbojci, lok in puščice, delanje "bunkerjev" in še in še. Vse to je bilo tam in vse to so Miran in njegovi prijatelji s pridom izkoristili. Igra, divjanje in izčrpavanje mladostniške energije iz dneva v dan.


A vseh lepih stvari je enkrat konec. Tudi po Mirana je prišla največja nadloga brezskrbne mladosti: šola. Čeprav za njega to, presenetljivo, ni bila ravno nadloga. Bil je namreč odličnjak. Prve štiri leta osnovne šole je obiskoval na Logu, a zadnje štiri v OŠ Ivan Cankar na Vrhniki. Bodi tukaj, bodi tam, Miranu je bilo vseeno. Povsod je pobiral same odlične ocene. Najljubša mu je bila ravno telovadba, ki sta mu jo vcepljala profesorja Jaklič in Rijavec. No ja, v sedmem razredu je bil na koncu "le" prav dober. Se zgodi. Njegovim staršem se verjetno tudi ta "kiks" ni zdel taka katastrofa. Bolj jih je skrbelo, da se Miran ni ravno obnašal kot odličnjak. "Že takrat je obstajal ta stereotip odličnjaka: nek plašen, tih človeček, ki z očali na nosu preživlja svoje dneve globoko zatopljen v težko literaturo," se spominja Miran.

To, da je poleg odličnih ocen velikokrat nosil domov tudi podpise (vsi vemo, kaj to pomeni!), je bila uganka tako za njegove starše kot za učitelje. Njegova energija mu pač ni dala miru. Resnici na ljubo je prinesel domov podpis že prvi dan pouka prvega razreda! Zalotili so ga, ko je s nekaterimi "ponavljalci" igral nogomet v šolskem hodniki, zaradi katerega so tudi sneli neka vrata. Tega se Miran Stanovnik še danes rad spominja. Najljubši učitelj mu je bil Tone Turk, ki je pozneje tudi napredoval v ravnatelja. On je bil edini, ki Mirana ni karal zaradi njegove prevelike energije.

Prišla je srednja šola. Natančneje Srednja šola za strojništvo na Aškerčevi ulici v Ljubljani. Tu pa so Miranove ocene v redovalnici začele rahlo padati. Razlog: intenzivno ukvarjanje z atletiko. Za učenje pač ni bilo časa. "Knjigam sem namenil toliko časa kot v osnovni šoli. Ker je srednja šola toliko bolj zahtevna, se je učinek pač poznal na ocenah," razlaga Miran. Njegove priroritete so bile pač drugačne. Glavno, da je šola "tekla" brez problemov. Izbor fakultete je bil logičen. Strojna. Miran je nekaj časa študiral, nato pa ugotovil, da potrebuje denar.

Pustil je študij in se zaposlil. Že prej je redno delal prek študenstkega servisa. Dobil je redno službo v Sloveniji Avto, kjer je ostal štiri leta, potem pa je njegovo službo prekinila vojna. Da ne bo pomote, ne govorimo o vojni med Slovenija Avtom in kako izpostavo Renaulta ali Citroena. Pisalo se je namreč leto 1990, ko je JLA že snovala eradikacijo slovenskih nacionalnih teženj. Miran Stanovnik je svojo vojaško obveznost že prej odslužil na Šoli za izredne oficirje v Bileči, od koder je prišel v vrste Teritorialne obrambe s činom poročnika. Tu so hitro spoznali njegovo kvalificiranost, mu z vse Slovenije pripeljali na kup okoli 50 ljudi, mu dali baterijo (že takrat) starih protioklepnih t.i. netrzajnih topov in mu naročili, naj z njimi ognjeno podpre blokado v Sinji Gorici. Potreboval je tri dni, da je iz svojih "napaberkovanih" ljudi naredil učinkovita moštva. K sreči mu ni bilo potrebno zaukazati ognja. V Teritorialni obrambi je Stanovnik bolj ali manj aktivno sodeloval od samega začetka, to je od 15. oktobra 1990, zapustil pa jo je po desetih mesecih.

Nato se je vrgel v podjetništvo. Osem let je bil svobodni podjetnik na področju gostinstva, nato pa se mu je preko športa ponudila možnost ponovnega vstopa v vojsko, tokrat v vojaško policijo. Ni bilo dolgo, ko je bil premeščen v Športno enoto Slovenske vojske v vojašnici Šentvid, ki je za vrhunske športnike velik privilegij. V Športni enoti je zaposlen še danes kot njen poveljnik. Miran pravi, da gre zjutraj rad v službo. Tam se sreča z uigrano ekipo tako nadrejenih in podrejenih častnikov, s katerimi se razume in s katerimi se da veliko narediti. Njegovo delo je vodenje Športne enote, kar v praksi pomeni organizacijo in koordiniranje vsega dela v tej enoti.

Pripravil Rajko Petek, v pomoč tudi www.vrhnika.si



_________________________________________________________________





Miran Stanovnik - oseba



Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da je Miran komunikativen. Sam zase pravi, da preveč obljublja. Pa ne zato, da potem tistega ne bi hotel ali ne bi mogel izpolniti. Zmanjka mu časa, ki je pri njemu, kakor že vemo, vselej "na karte". Da je pozitivno naravnan in da z veseljem gleda na svet, tudi že vemo. Razjezi se zelo redko. Poprej izkoristi res vse ostale poti in skuša rešiti zadevo po mirno poti. Njegovi sodelavci in bližnji tako vedo, da ima Miran za svojo jezo vedno zelo dober razlog.

Po naravi je bolj zimski tip. Saj nima nič proti soncu, a lep dan na snegu ga vedno napolni z energijo. Če pa je zraven še malo smučanja, pa sploh krasno. Miran se poleg fitnesa in dirkanja ukvarja še z celo paleto drugih aktivnosti. Njegova energija mu pač ne dopusti, da bi bil dolgo časa pri miru. V zadnjih letih je zaradi številnih poškodb večji del treningov opravil na kolesu, ki je postal njegova strast. Posebno rad se sprehaja z svojim Olympom, psom pasme rottweiler. Kljub zloglasnosti pasme pa Miran zatrjuje, da je Olymp krotek pes in ne popada ljudi. Olympov teritorialni čut pa je dobro razvit, zato nikar ne poskušajte nenapovedani vdreti k Stanovnikovim.

Njegova najljubša hrana so krvavice z zeljem. Obožuje tudi morsko hrano. Ne brani se tudi pice, a ta mora biti pripravljena v eni in edini piceriji, ki stoji v ljubljanski občini Rudnik, malo naprej od Strelišča in dokaj blizu nove bencinske črpalke.

Miran najraje posluša znanega primorskega kantavtorja Iztoka Mlakarja. Odvisno od razpoloženja v katerem se nahaja posluša tudi: slovensko sceno, jugoslovanske komade, angleške, ameriške in ostale pesmi. Veliko da tudi na Avsenike. "Čeprav se bo marsikdo ob tem namrdnil, so zame še vedno nacionalni simbol," pravi Stanovnik. Edino, česar ne prenese, je house in rap glasba. "Saj kakšen komad je prav dober, ampak na splošno – ne," je njegovo mnenje. Svoj prosti čas, kolikor ga pač ima, porabi za šport. V kako glasno gostilno ali disko ga težko zvlečeš. "Raje imam tišino, da se v miru pogovarjam s prijatelji," pravi Stanovnik. Tudi njegov pes najbrž nima od Mirana kake velike koristi. "Namesto kvantitetne ljubezni ima moj pes kvalitetno ljubezen," se smeje Miran. Kaj pa o tem meni njegov pes, nam pa še ni uspelo izvedeti.

Pripravil: Rajko Petek, v pomoč tudi www.vrhnika.si




_________________________________________________________________





Miran Stanovnik - športnik



Katere so prednosti Stanovnikovega življenja? Miran izpostavi predvsem to, da se z njegovim načinom življenja naučiš gledati pozitivno na svet in da si pridobiš delovne navade. Brez trdega dela tukaj pač ne moreš uspeti. Veliko tudi prepotuje, a bolj malo vidi. Na dirkah se Stanovnik obnaša bolj špartansko: pride, oddirka in gre. Ni časa za ogledovanje okolice.

Kaj pa negativne plati? Miran jih ne vidi, saj ima za to preveč pozitivističen pogled na življenje. Prva je seveda kronično pomanjkanje časa. Nato težak tempo življenja. Druga je mnogo utrujajočega potovanja, pa bolj malo ogledovanja znamenitosti. "Ko si na motorju in dirkaš, gledaš le naprej, na traso, ne pa naokoli po hribih in naravi," dodaja Puščavski lisjak. Koncentriraš se na tekmovanje, ne pa na okolico. Pa za razliko od mnenja nekaterih (ne) poznavalcev se pri dirkanju ne obračajo veliki denarji. S dirkanjem torej tudi obogateti ne moreš. Razen če se zgubiš in naletiš na kako pozabljeno karavano zlata.

In kaj priporoča Miran Stanovnik vsem tistim mladenkam in mladeničem, ki želijo slediti njegovim stopinjam? "V mladih letih, v začetku svoje športne kariere trdo delajte in si najprej pridobite športne osnove. Bodite vztrajni, delajte in veliko trenirajte. Motor ali kak drug športni rekvizit je le vrh ledene gore. Brez dobrih osnov vam še tako dober kos športne opreme ne bo pomagal k dobrim rezultatom."

Pripravil: Rajko Petek, v pomoč tudi www.vrhnika.si 




_________________________________________________________________





Športni dosežki


Miranov prvi športni dosežek je bil udeležba na t.i. "krosu dela" v Žalcu, ko je bil še v petem razredu osnovne šole. Nekako enajst let mu je bilo takrat. Še danes se spominja proge, terena in vseh organizacijskih težav, ki sta jih imela njegova starša. Dan pred tekmo so šli nakupovat trenirko.


"Dobil sem modro, z štirimi srebrnimi progami, ne tremi," se smeje Miran. Rezultat sam ni bil nič posebnega, bodoči Puščavski lisjak je dosegel 30. mesto. A to so šele začetki. Miran je namreč odkril telovadno zvrst, ki sliši na ime atletika. Celih dvanajst let ji je bil zvest. Sprva je treniral na Vrhniki, pozneje pa je "presedlal" v Ljubljano, v športni klub Olimpija. "Saj to je zgodba slehernega vrhniškega športnika", pojasnjuje Stanovnik.

Po dvanajstih razburljivih letih je Miran vzel slovo od atletike in se posvetil kolesarstvu. S kolesom je treniral in dirkal pet let, vmes pa je kdaj pa kdaj zajahal tudi motornega konjička. Nakar se je zgodil usoden preobrat, reli Granada - Dakar leta 1996. Miran se je relija udeležil skupaj s kolegom Janezom Rajgljem. Nakar ga je "zastrupila puščava," in rodil se je Puščavski lisjak. Že na svojem prvem Dakarju leta 1996, ki ga je prevozil od štarta do cilja je osvojil nagrado za fair-play. Nato je tudi leta 2004 postal dobitnik evropske nagrade za fair-play. Doslej je že enajstkrat nastopil na Dakarju in ga sedemkrat končal. Najboljši 13. v skupnem seštevku je bil leta 2007, ko je osvojil tudi tretje mesto v kategoriji maraton kjer je bil na Dakarju tudi že na drugem mestu. Odlično že vrsto let nastopa tudi na reliju Puščavski izziv v Združenih arabskih emiratih. Jeseni leta 2008 je na tem reliju nastopil že trinajstič in osvojil fantastično 6. mesto. V marsikaterem delu posamezne etape je bil celo hitrejši od Cyrila Despresa in Marca Come.

Lani je nastopil tudi na ultramaratonski kolesarski Dirki okoli Slovenije (DOS) in osvojil sedmo mesto. Za 1182 kilometrov dolgo traso je potreboval dobrih trinajst ur več kot dvakratni zmagovalec te dirke in najboljši ultramaratonski kolesar zadnjih let na svetu, Jure Robič.
Pripravil: Rajko Petek, v pomoč tudi www.vrhnika.si